In tako smo se v aprilu odpravili na drugi projektni sestanek, ki je tokrat potekal na Portugalskem, v mestu Seia na severu države. Na pot smo se odpravili gospod ravnatelj Marjan Potokar, koordinatorja projekta učitelj nemščine Igor Rajner ter učiteljica angleščine Katja Tomažinčič ter učenka 8. razreda Nika Škoda in učenka 9.razreda Nuša Marinčič.
Naše potovanje se je začelo 14. aprila na letališču Jožeta Pučnika, od koder smo se s celim kupom prtljage in daril za portugalske učence in naše gostitelje odpravili na pot do Lizbone. V naši prtljagi pa je z nami potovalo 80 čebulic ptujskega rdečega luka, ki pa predstavlja drugi del našega projekta. Na podružnični šoli Višnja Gora, skupina učencev pod mentorstvom učiteljice Ane Šimac in Mojce Hrvatin že mesece preučuje sestavine naše avtohtone sorte čebule hkrati pa je tudi v ostalih partnerskih državah potekala enaka analiza njihovih avtohtonih vrst čebule. Ko smo primerjali rezultate, smo ugotovili, da je edina vrsta čebule, ki je najbolj primerna za zasaditev v vseh državah ravno slovenska. Tako bo ptujski rdeči luk zasajen na Portugalskem, v Španiji, v Turčiji in na Slovaškem.
Po prihodu v Lizbono v poznih večernih urah smo se najprej nastanili v hotelu, kjer smo utrujeni od dolge poti kar popadali v postelje. Zjutraj smo pozdravili še španske in turške predstavnike in se odpravili na hiter ogled glavnega mesta. Po nekaj začetnih nerodnostih pri spoznavanju metroja             ( podzemna železnica) smo hitro osvojili način prestopanja in prehajanja med zeleno, rdečo, rumeno in modro progo metroja. V samo nekaj urah smo si uspeli ogledati kar nekaj znamenitosti tega prelepega mesta.
V pozno popoldanskih urah smo zapustili Lizbono in se z vlakom odpeljali v 5 ur oddaljeno mesto Seia, kjer nas je pričakala glavna koordinatorka našega projekta, gospa Angela. Po prisrčnih pozdravih smo se odpravili v hotel Sol Camelo.
Zbudili smo se v dokaj oblačno in mrzlo četrtkovo jutro in se po zajtrku odpravili na sprejem v šolo z zelo dolgim imenom Agrupamento de Escolas Guilherme Correia de Carvalho. Po nagovoru ravnatelja in ogledu šolskega okoliša smo se odpravili v največji portugalski naravni park z imenom Serra da Estrela, kjer nam je gospod Federico razkazal ogromna evkaliptusova drevesa, močerade, paglavce in posebno vrsto kuščarjev. Malicali smo kar sredi gozda in se nato odpeljali v gorsko vasico, kjer smo lahko sodelovali pri peki kruha v tradicionalni krušni peči. Po izdatnem kosilu smo si nato ogledali še muzej kruha, kjer so na inovativen način z lutkami palčki in škrati predstavili kako pridemo od zrnja do kruha. Ko se ja dan že prevešal v večer smo nato odšli še na predstavitev tradicionalnih portugalskih receptov v srednjo gostinsko šolo. Seveda smo poskusili vse kar so nam pripravili in bilo je zares odlično. Sledila pa je še predstavitev portugalskih plesov, katere pa smo bolj ali manj uspešno in z obilico smeha, zaplesali tudi mi.
Dnevi so hitro minevali in že je bil tu petek, ko smo se odpravili na sprejem v mestno hišo. Po županovem nagovoru in obveznim slikanjem smo se koordinatorji odpravili še na ogled mesta, učenki Nuša in Nika pa sta se odpravili v šolo, kjer sta predstavili Slovenijo in naš projekt na temo zelišč. Poslušalci pa so se najbolj zabavali, ko so si lomili jezike ko so skušali pravilno izgovoriti Pešec prečka cestišče. Popoldne pa sta učenki sodelovali še na BIO dnevu, kjer so vsi projektni partnerji predstavili svoje izdelke. Nika in Nuša sta predstavili izdelavo medenega balzama za ustnice, turška učenka je predstavila njihovo tradicionalno okrasitev buč, Slovaki pa so navdušili z zeliščno soljo.
V soboto pa je sledil ogled univerzitetnega mesta Coimbra. Mesto slovi po najstarejši univerzi na Portugalskem, nastala pa je v istem času kot univerzi v Oxfordu in Cambridgu. Medtem ko so si učenci ogledovali znamenito mesto, pa smo koordinatorji sestankovali in pripravljali predloge in cilje za naslednjo šolsko leto. Zvečer pa smo utrujeni, a polni doživetij, že pakirali kovčke za našo skorajšnjo vrnitev domov.
V domovino smo se vrnili polnih lepih vtisov, saj so nas naši portugalski kolegi popeljali skozi naravne, kulturne, zgodovinske in šolske znamenitosti ter projektne aktivnosti in nam predstavili deželo ob Atlantiku kot zanimivo staro kolonialno državo, ki si je z utiranjem morskih in kopenskih poti ustvarila mozaik domačega pisanega prebivalstva živečega pod isto streho te obmorske države. Na koncu nam ne preostane nič drugega, kot da rečemo našim projektnim gostiteljem: »Obrigada«.
April, 2015