V okviru projekta Erasmus+, ki poteka na Osnovni šoli Stična že od leta 2014, smo konec meseca maja 2016 izvedli še zadnji, 5. medprojektni sestanek, ki ga je gostila osnovna šola Stična. Udeležili so se ga udeleženci vseh sodelujočih držav, in sicer učitelji in ravnatelji iz Portugalske, Turčije, Španije in Slovaške.
Tekom njihovega petdnevnega obiska, smo vseh 22 udeležencev popeljali po lepotah občine Ivančna Gorica. Ogledali smo si samostan Stična, šolski muzej na Muljavi in turistično kmetijo Nose, prav tako pa smo se pogumno spustili s kajaki po reki Krki.
Učitelji vseh sodelujočih držav so prisostvovali pri pouku na predmetni in na razredni stopnji. Navdušeni so bili nad strokovnostjo in profesionalnostjo  učiteljev OŠ Stična, hkrati pa hvaležni, da so bili učitelji pripravljeni deliti svoje izkušnje in primere dobre prakse z njimi. Tudi učenci prilagojenega programa so  pod vodstvom učiteljice Zdenke Ograjšek, uspešno sodelovali pri projektu zasaditve šolskega zeliščnega vrta in so tudi s ponosom prikazali postopke priprave na sušenje zelišč. Skupaj s koordinatorji sodelujočih držav, pa so nato še zasadili drevesa prijateljstva in sodelovanja.
Dobrote slovenske kuhinje smo poizkušali v Lavričevi koči na Gradišču, kjer so nam postregli z obaro ter okusnimi postrvmi, Pri Oberščaku pa so nas pogostili z božansko gobovo juho in sočno teletino.
Učenci in učiteljice pa so v okviru projekta sodelovali  na Dnevu očarljivih rastlin, ki je potekal v Biološkem centru v Ljubljani. Učenci podružnične šole Višnja Gora in učiteljica biologije Ana Šimac, so celo dopoldne ozaveščali učence 20ih ljubljanskih šol o avtohtoni slovenski sorti čebule- Ptujskemu Luku, medtem ko so v popoldanskem času učenci matične šole  pod mentorstvom učiteljice biologije Elizabete Kadunc Križaj predstavljali zelišča in njihove zdravilne učinke.
Po ogledu in demonstraciji pojoče čebule in pridobivanja eteričnih olj, smo se sprehodili še po stari Ljubljani in se nato na koncu okrepčali še Pri šestici. Utrujeni, vendar polni vtisov smo se odpravili proti Hotelu Kongo. Zjutraj pa nas je naš šofer Niko, odpeljal še na ogled lepot našega prelepega Krasa. Lipica, Piran ter osmica na kmetiji Mahnič, so privabili nasmeške na obraze naših gostov. Vsi so se strinjali, da se v Slovenijo še vrnejo in da tako prijaznih ljudi, kot so jih dnevno srečevali pri nas, najdemo le malokje drugje.
Junij, 2016