Zahvaljujoč naši šoli, sodelujočim učiteljem, Erasmusu + in njegovemu 2-letnemu projektu The sunny side up lahko opišemo izjemna doživetja v Latviji, daleč pri tromeji z Rusijo, Belorusijo in Litvo, kjer je že drug časovni pas ter izjemno mrzlo vreme. Kljub zgodnji uri smo na dvourni vožnji vneto čakale na prihod v Gradec, kjer smo okoli šeste ure zjutraj izkusile svoj prvi let. Bilo je izjemno in od vseh je let najbolje preživela Petra, ki je kar zaspala. Seveda sva se z Ano malo pošalili in jo z vrečko za bruhanje v roki panično prebudili. Reakcija: A sta me morali zbuditi?! Let je trajal skoraj eno uro in pol. Prvi postanek je bil v Frankfurtu, kjer smo se srečali s španskimi učenkami. Z njimi smo nadaljevali pot do Latvije. Pri pristajanju v Rigi smo imeli malo turbulenc zaradi močnega vetra, a smo varno pristali. Zatem nas je čakala štiriurna vožnja do Daugavpilsa. Tam smo se spoznali še z grškimi Ciperčankami in se udobno namestili v hotelu Latgola. Sobe so bile udobne in velike ter imele čudovit razgled na okolico hotela.
V sredo zjutraj smo odšli v šolo, kjer smo Slovenijo predstavile učencem iz Latvije, svoj powerpoint pa smo zaključile z nagradnim kvizom. Po predstavitvi smo se vsi učenci razdelili v manjše skupine. Izdelovali smo rastlinjake po ideji učiteljic Elizabete Kadunc Križaj ter Zdenke Ograjšek. Po kosilu v šoli smo odšli v hotel, kjer smo imeli nekaj časa prosto, zvečer pa smo odšli na bowling. Med vsemi je bil najboljši učenec z Norveške. Po prihodu nazaj v hotel smo se učenci še malo družili ter se bolje spoznavali.
V četrtek nas je zbudilo sonce. V šoli so imele predstavitev Španke. Vsi smo morali dobro poslušati, saj je sledil zabaven kviz. Po predstavitvi pa smo se zopet razdelili v skupine ter začeli izdelovati plakate. Nanj smo nalepili naše slike in slike naše države, nekaj malega pa smo tudi narisali. Sedaj so razstavljeni v šoli v Latviji. Sledil je še športni del dneva – štafetne igre. Vsi smo bili zmagovalci in smo prejeli sladko nagrado, slastno čokolado. Potem smo odšli v hotel, kjer smo imeli malo prostega časa. Z našimi učiteljicami smo odšle še malo po nakupih, preostanek popoldneva pa smo preživele z učenkami s Cipra ter Španije, s katerimi smo v tem kratkem času postale dobre prijateljice. Skupaj smo preživele zares lep in zabaven čas. Po večerji smo imele še zabaven večer in nekateri smo šli spat precej kasneje kot ponavadi.
V petek nas je presenetilo zasneženo jutro, niti najmanj pa ne toliko kakor učenke s Cipra, saj imajo sneg le nekajkrat na par let. Imeli smo ogled mesta Daugavpils in okoli devete ure zjutraj smo se s tramvajem napotili po mestu. Ogledali smo si star zbiralnik vode, kjer je sedaj manjši muzej, sprehodili smo se čez most, ki je mesto povezoval z Evropo, ter si ogledali staro zalogovnico orožja. Kmalu pa nas je vse začelo zebsti in tako smo se napotili v toplo restavracijo. Zatem smo obiskali še hišo kemijskih poskusov, kjer smo izvajali različne eksperimente ter poizkušali neznane sposobnosti snovi ter energije.
V soboto smo zapustili Daugavpils ter se zopet štiri ure peljali v Rigo. Tam smo se namestili le Španci ter Slovenci, ker smo imeli let pozno popoldne. Ciperčanke so tam odložile le potovalke, Norvežani pa so ostali v Daugavpilsu. Tako smo šli skupaj s Špankami in Ciperčankami ob vodstvu učiteljev na ogled mesta Rige. Ogledali smo si veliko znamenitosti, tudi cerkev sv. Petra ter ortodoksno katedralo, šli pa smo tudi po nakupih ter si ogledali še Spomenik svobode, ki ga je varovala tradicionalna straža. Zvečer so imele Ciperčanke odhod in s težkimi srci ter močnimi objemi smo se poslovile od njih, saj smo se v tistem tednu tesno spoprijateljile. Kasneje smo šli s Špankami še na pico, nato pa smo si Slovenke pripravile potovalke, saj nas je ob pol štirih čakal odhod na letališče. Španke so še morale ostati do okoli dveh popoldne, v tistem času smo me že varno prispele domov. To potovanje ne bomo nikoli pozabile, saj smo spoznale izjemne ljudi, sklenile nova prijateljstva, se nasmejale kot že dolgo ne. Zahvaljujemo se posebno še učiteljem in učencem iz Latvije za tako topel sprejem v njihovo šolo, zelo prijetno je bilo biti z njimi ter spoznavati njihove navade.
Učenke OŠ Stična Alja Štaudohar, Ana Valič ter Petra Zupančič