Osnovna šola Stična se je v letošnjem šolskem letu vključila v mednarodni projekt Erasmus+, ki nosi  naslov »Old Jobs And New Jobs«. Poleg Slovenije v projektu sodelujejo še Portugalska, Slovaška, Španija in Turčija. Cilj projekta je zgraditi šolski zeliščni vrt in tam vzgojena zelišča predelati v čaje, kreme in mila. Samostan Stična, ki se nahaja v neposredni bližini šole, je znan daleč naokrog po zeliščnih pripravkih patra Simona Ašiča, zato smo z našim projektom želeli obuditi staro, zeliščarsko tradicijo. Hkrati na podružnični šoli v Višnji Gori poteka drugi del projekta – analiza in primerjalna študija slovenske avtohtone sorte čebule Ptujski luk. Našo čebulo bomo posadili v vseh petih državah in nato primerjali rezultate. Priprave že potekajo pod budnim očesom učiteljic Ane Šimac, Mojce Hrvatin in Darinke Dremelj.
Kratko povzemam dogodke naše prve mobilnosti – potovanja v Granado v Španiji.
Vse se je začelo februarja, ko sem po pogovoru z ravnateljem pričela iskati zanimive projekte po eTwinning portalu za učitelje.  Naslov Old Jobs And New Jobs mi je prav zasijal z ekrana. Kontaktirala sem pobudnico projekta in čez kakšen teden sva se po Skypu že pogovarjali o tem, kaj vse bi lahko v projekt vključili. Kmalu so se projektu pridružile še Španija, Slovaška in Turčija. Po mukotrpnem, nekajtedenskem pisanju prijave in maratonskih večernih pogovorih po Skypu smo v aprilu, 2 dni pred zaključnim rokom, oddali prijavo. Nato smo čakali in čakali ter 15. septembra končno dočakali. Evropska komisija je odobrila projekt.  Po začetnem navdušenju in  seveda občutku ponosa se je začelo resno delo. Seznaniti je bilo potrebno vse učitelje s cilji projekta, pridobiti  skupino učencev, ki bo imela željo in voljo porabiti svoj prosti čas za še eno raziskovalno/projektno nalogo. Ivančna Gorica in samostan Stična sta znana po zeliščarstvu in tako smo sklenili oživiti staro zeliščarsko tradicijo in zgraditi zeliščni vrt, kjer bomo nato iz zelišč po starih receptih izdelali kreme, čaje, mila in tinkture, ki bodo lajšale težave moderne dobe, kot sta stres in nespečnost. Da bi delo kar najbolje opravili, bomo obiskali izkušene zeliščarje, kjer se bodo lahko učenci s prve roke naučili, kako zasaditi in vzgojiti ter negovati zeliščni vrt.
Sestavni del projekta je tudi izmenjavanje izkušenj učencev in koordinatorjev sodelujočih držav.
Na prvi sestanek v Granado, v Španijo,  smo odpotovali koordinatorja projekta na Osnovni šoli Stična, Igor Rajner in Katja Tomažinčič, pomočnica ravnatelja Mojca Malovrh ter učenki podružnične šole Višnja Gora, Neža Novak in Ajda Robida.
Ob prihodu v Granado smo najprej srečali glavno koordinatorko projekta Angelo in skupino portugalskih učencev, ki so nas navdušeno pozdravili. Ljudje, ki smo jih doslej poznali samo preko ekrana, so dobili celotno podobo. Kmalu smo se srečali še s turško predstavnico Emek, ter seveda z našim španskim gostiteljem Francescom, ki smo ga vsi klicali Fran. Po večerji v tipični španski restavraciji smo se utrujeni, vendar zadovoljni, odpravili spat. Naslednje jutro smo se zbudili v prečudovito, sončno in toplo poznojesensko jutro. Nenavajeni takega vremena smo vsi po vrsti slačili jakne, puloverje in bunde. Slovenski, španski in portugalski učenci so se odpravili v Muzej znanosti, kjer so se seznanili z različnimi tehnikami mumificiranja, videli repliko Otzija, se seznanili z delovanjem človeškega telesa, bili obkroženi s tropskimi metulji, ki letajo tako blizu, da se jih lahko dotakneš, videli pa so tudi razstavo živih ptic in splezali na razgledni stolp.
Medtem ko so se učenci izobraževali, smo koordinatorji izdelali načrt dela za prihodnjih nekaj mesecev in si ogledali predstavitev e-revije ter spletnega dnevnika. Ogledali smo si šolo, razrede in seveda pozdravili ravnatelja. Po poznem, špansko obarvanem kosilu, je sledil skupen ogled vrtov in starega mestnega jedra Granade, Albayzina. Staro mesto, ki obsega tri vzpetine, je polno zgodb o duhovih in čarovnicah. Ko smo v večernih urah preplezali še zadnji, tretji vzpon smo se z olajšanjem zazrli na mesto in znano trdnjavo Alhambra. Čeprav ne morem reči, da nas je ob pogledu na večerno panoramo mesta minila vsa utrujenost, pa lahko zagotovim, da je bilo pravljično. Ni potrebno omeniti, da smo ob prihodu v hotel samo zamrmrali Buenas noches in se zvalili vsak v svojo posteljo.
Zopet smo se prebudili v sončno in toplo jutro. Takoj po zajtrku smo nestrpno pričakovali avtobus, ki nas je vse skupaj odpeljal do šole. Čakala nas je namreč  predstavitev držav in Neža in Ajda sta vznemirjeno usklajevali še zadnje detajle.  Dekleti sta z izvirno in zanimivo predstavitvijo Slovenije tako navdušili občinstvo, da so si španski in portugalski učenci še celo popoldne »lomili jezike« z slovenskimi frazami:« Iz Ježce  čez cesto v Stožce po rožce«. Prav tako so vsi vedeli, da v Postojnski jami živi človeška ribica in da so lipicanci ob rojstvu črni.
Španski učenci so nam pripravili predstavitev, ki so jo poimenovali Pozdrav jeseni, kjer so peli in plesali. Na koncu smo se posladkali z dobrotami, ki so jih pripravile mame učencev. Bilo je res nepozabno popoldne in ob pogledu na slovensko, portugalsko, turško, špansko in slovaško zastavo, ki so jih povezovali odtisi rok, nam je vsem postalo toplo pri srcu.
Sledil je sprejem pri županu in ogled Alhambre, največje znamenitosti Granade. Starodavno palačo, ki je zapisana v Unescov seznam kulturne dediščine, smo spoznavali s pomočjo vodičke Beatrice, ki nam je tekom štiri urnega obhoda palače in vrtov predstavila burno zgodovino tega prekrasnega arhitekturnega bisera. Ob koncu ogleda smo se povzpeli na znamenit stolp, ki je znan po legendi, da bodo vsa dekleta, ki  2. januarja pozvonijo na zvon,  našla svojo resnično ljubezen.
Dnevi so kar prehitro bežali. V soboto smo se odpravili proti prečudoviti obali Malage. Obiskali smo  vasici Salobrena in Nerja in v vetrovnem, vendar še vedno toplem vremenu, saj je bilo kar 26 stopinj, pojedli zadnje skupno kosilo.
Ko smo se v nedeljo poslavljali, smo imeli občutek, kot da se poslavljamo od starih prijateljev. Tolažili smo se z mislijo, da se čez nekaj mesecev zagotovo zopet vidimo. Na drugi lokaciji, vendar v isti zasedbi.
Po 16 urah potovanja smo v zgodnjih jutranjih urah prispeli v Slovenijo. Bili smo utrujeni, a polni novih izkušenj, idej  in  delovne vneme, da začnemo uresničevati naš zeliščni vrt.

November, 2014