V okviru projekta KA1, z naslovom »Izzivi modernih učiteljev«, ki poteka na Osnovni Šoli Stična sem odpotovala v mesto Alborg na Danskem, kjer sem prisostvovala pouku v 2 danskih osnovnih šolah. Danski izobraževalni sistem je prepoznan kot eden najboljših v Evropi in je po svojem sistemu organiziranosti osnovnošolskega izobraževanja v veliki meri podoben našemu. S sledenjem na delovnem mestu oziroma »job shadowing« učiteljev predmetne in tudi razredne stopnje sem imela možnost opazovati in izkusiti primere dobrih praks pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in različnih metod, kako spodbuditi učence, da bi razmišljali izven okvirov.
Danski učitelji pri svojem delu z učenci velikokrat uporabljajo ideje, ki s povezane z lego kockami; učencem predstavijo problem in nato pustijo, da učenci rešujejo stvari po svoje in iščejo najboljše rešitve. Učitelj 2. razreda, Cristian, je tako za lažje razumevanje računanja ploščine geometrijskih likov, uporabil sistem lego kock Duplo, kjer so imeli učenci nalogo, da sestavijo neko poljubno geometrijsko telo, izračunajo ploščino le-tega in to vse skupaj predstavijo sošolcem. Za starejše učence pa šole v veliki meri uporabljajo Lego Education sistem, ki preko učnega procesa učence spodbuja k timskemu delu in razvijanju inovativnih idej glede različnih načinov uporabe njihovega končnega izdelka iz lego kock. Presenečena sem bila nad samostojnostjo in inovativnostjo učencev 1. razreda, ki so v 3 šolskih urah uspešno sestavili dokaj kompleksnega robotka, razmislili o njegovi uporabi – na primer, da bo robotek preizkušal protipotresno varnost hiš tako, da jih bo premikal v intervalih levo in desno. Učenci so nato samostojno in z minimalno pomočjo učitelja posneli delovanje svojega robotka in nato posnetek predvajali sošolcem. Potrebno je izpostaviti dejstvo, da so učenci tega mesta vključeni v pilotski projekt, v okviru katerega vsakemu učencu ob vpisu v prvi razred pripada tablica oziroma Ipad, kot so me učenci vestno popravljali. Ob enotedenskem opazovanju pouka in po pogovorih z učenci sem prišla do spoznanja, da Ipad za učence predstavlja učinkovit učni pripomoček, ki jim olajša učni proces in jih hkrati drži v koraku s sodobno tehnologijo. Učence sem povprašala, ali uporabljajo Ipade doma za igranje igric, in njihov odgovor je bil presentljiv. Dejali so, da imajo Ipadov že v šoli dovolj in da se zato popoldan raje družijo s prijatelji in se ukvarjajo s športnimi aktivnostmi.
V danskih osnovni šolah pouk poteka brez zvonenja za začetek in konec ure, učenci razredne stopnje so bosi ali v copatih, predmetna stopnja pa je čevljih. Pouk se načeloma začne ob 8. uri zjutraj in traja do 3. ure popoldan. Šola omogoči otrokom le brezplačni zajtrk, kosila pa je potrebno plačati v šolski restavraciji. Učenci lahko uporabljajo mobitele med poukom, le glasnost mora biti izklopljena. Pouk poteka umirjeno, učenci – tako 6-letniki iz prvega razreda kot begunci iz Sirije in učenci iz devetih razredov – pri pouku sodelujejo, dvigujejo roke in so pravi zgled vzornega vedenja. Šola je brezplačna, tako da vse šolske potrebščine, razen šolske torbe, omogoči šola. Učenci tretjega, šestega in devetega razreda pišejo nacionalna preverjanja znanja, s katerimi vsaka šola preveri krivuljo rasti pričakovanega znanja, ki pa se uporablja zgolj za interne evalvacije.
Učenci s posebnimi potrebami in učenci z učnimi težavami pa so deleženi dodatne pomoči v obliki dodatnih ur pomoči učitelja po pouku in učitelja, ki jim nudi dodatno pomoč in razlago med samim poukom. Ravno v tej točki se mi zdi, da tako slovenski kot danski sistem ponujata učencem možnost, da lažje sledijo pouku in tako lažje osvojijo zahtevana učna znanja.
Za konec moram priznati, da je bilo užitek prisostvovati pouku, kjer so učenci visoko motivirani za delo in se zavedajo, da je izobrazba ključnega pomena za njihovo nadaljno uspešno pot. Učenci se ne učijo za ocene, ker jih do osmega razreda sploh ni, temveč razumejo, da se učijo zase.
Katja Tomažinčič, prof.
