Zgodba se je začela že lansko jesen, ko je vsaki mami telefoniral gospod učitelj Rajner in nam zaupal, da dekleta pridno sodelujejo v projektu Erasmus + in da jim kot nagrado za njihovo pridno delo ponujajo priložnost, da gredo na Ciper, če se seveda s tem strinjamo. Po hitri telefonski izmenjavi mnenj je bilo jasno, da to priložnost starši podpiramo. Lepo je bilo slišati, da starši denarno ne bomo obremenjeni, ker je projekt del izobraževalne investicije v šolstvih EU in šola prejme sredstva EU za izvedbo projekta.
V projekt Erasmus+ so se naše hčere vključile že v lanskem šolskem letu. Učenci so se posvečali spoznavanju uporabe alternativnih virov sončne energije. V novembru so OŠ Stična obiskali učenci partnerskih držav z Norveške, Cipra, iz Latvije in Španije. Norveški fantje so našim puncam dali internetne stike do njihovih vrstnic, ki naj bi spomladi odšle na Ciper. Tako so se punce spoznavale preko snapchata in komaj čakale srečanja v živo na Cipru. V naslednji mesecih so učenci delali mozaik za ozadje sončne ure. Cilj projekta je bil izdelava sončnih kolektorjev, s katerimi naj bi ogrevali rastlinjak. Ker so prihajali udeleženci iz držav, ki se nahajajo v različnih podnebnih pasovih, je bilo zanimivo primerjati, katere sončne celice so najbolj učinkovite v posamezni državi.
Teden pred odhodom smo bili starši skupaj z učenkami povabljeni na sestanek k učiteljema, gospe Katji Tomažinčič in gospodu Igorju Rajnerju. Izkušena popotnika sta nam pojasnila vse informacije o pripravi na potovanje. Dobili smo tudi načrt po dnevih. Smiselno se nam je zdelo, da naj bi se dekleta na Cipru čim več družila z ostalimi udeleženci, ne le ena z drugo, saj je cilj projekta izmenjava izkušenj in spoznavanje novega, drugačnega.
Pred odhodom na Ciper so Klavdija, Neža in Vida pripravile predstavitev Slovenije v angleščini in jo še na samem letu ponavljale.
Vznemirjene so dočakale soboto, 17. marec 2018, ko smo se izpred železniške postaje v Ivančni Gorici poslovili ter razdelili še zadnje starševske napotke (pazite druga na drugo, upoštevajte navodila učiteljev …). S kombijem so se odpeljale do Budimpešte. Glede njihove varnosti nismo bili v velikih skrbeh, saj so jih čuvali ravnatelj gospod Marjan Potokar, pomočnica ravnatelja, gospa Mojca Malovrh, učitelja gospa Elizabeta Kadunc Križaj in gospod Igor Rajner.
In tako se je začela izvrstna priložnost za spoznavanje geografije, zgodovine in kulture Cipra in hkrati različnosti mladih udeležencev preostalih štirih držav iz projekta. Preizkusile so uporabnost angleščine in svojo iznajdljivost v novih situacijah. Prestale so prvi polet z letalom.
Zdaj vedo, da:
– je Ciper otok v vzhodnem Sredozemlju, južno od Turčije in jugovzhodno od Grčije,
– šteje 855 000 prebivalcev,
– je glavno mesto Nikozija,
– na Cipru ne govorijo ciprščine, ampak sta uradna jezika grški in turški,
– od 1. maja 2004 spada v Evropsko unijo,
– ima od 1. januarja 2008 za svojo valuto evro,
– je bil do leta 1959 britanska kolonija (avtomobili vozijo po levi),
– je razdeljen na severni Ciper (99 % Turkov) in južni Ciper (95 % Grkov),
– spada večina prebivalstva Južnega Cipra po veri med grške pravoslavce,
– je večina jedi pripravljena na oljčnem olju.
– je Ciper otok v vzhodnem Sredozemlju, južno od Turčije in jugovzhodno od Grčije,
– šteje 855 000 prebivalcev,
– je glavno mesto Nikozija,
– na Cipru ne govorijo ciprščine, ampak sta uradna jezika grški in turški,
– od 1. maja 2004 spada v Evropsko unijo,
– ima od 1. januarja 2008 za svojo valuto evro,
– je bil do leta 1959 britanska kolonija (avtomobili vozijo po levi),
– je razdeljen na severni Ciper (99 % Turkov) in južni Ciper (95 % Grkov),
– spada večina prebivalstva Južnega Cipra po veri med grške pravoslavce,
– je večina jedi pripravljena na oljčnem olju.
Domov so prišle očarane nad vsem, kar so doživele. Mrežo znancev preko računalniških omrežij so razširile. Skrbijo za redne stike s svojimi vrstniki. Okrepile so svojo samozavest s spoznanjem, da so šolska znanja uporabna in koristna.
Starši smo za organizacijo in izvedbo te dragocene življenjske izkušnje, ki je bila omogočena našim dekletom, Erasmusu+ in Osnovni šoli Stična zelo hvaležni.
Starši učenk Klavdije Dremelj, Neže Jerič in Vide Kovačič