V mesecu septembru sem v okviru projekta Erasmus+ KA1 odšla na izobraževanje in strokovno usposabljanje v Devon, prelepo pokrajino na jugozahodu Anglije. Tam sem en teden živela pri prijetni angleški družini ter obiskovala srednjo šolo v Teignmouthu.
Srednjo šolo ali ‘secondary school’, kot ji pravijo Angleži, obiskujejo učenci, stari od 11 do 17 let. Najprej sem bila dva dni prisotna pri urah angleščine, torej pri urah njihovega maternega jezika. Za razliko od naših ur slovenščine, kjer je dokaj velik poudarek na poučevanju slovnice, so oni usmerjeni pretežno v književnost in umetnostna besedila. Tu so se na primer učenci 7. razreda prvič srečali s staroangleško epsko pesnitvijo Beowulf. Slovnica, pravijo učitelji, naj bi bila do takrat že naučena in usvojena v nižjih razredih. Pouk učencev višjih razredov je temeljil na obravnavi Shakespearovih pesmi ter drugih pomembnih književnih del s poudarkom na interpretaciji le-teh, razvijanju kritičnega mišljenja ter na poglobljenem pisanju esejev. Naslednjih nekaj ur sem preživela s hospitiranjem pri španščini in francoščini. Pouk tujih jezikov se ni bistveno razlikoval od tistega, ki ga izvajamo mi. Imajo pa to razliko, da vsako uro začnejo z napovedjo cilja, ki ga želijo doseči. Še vedno je veliko poudarka tako na razvijanju slušnih in govornih spretnosti kot pisnem sporočanju. Zadnji dan sem opazovala pouk ostalih predmetov, kjer sem spoznala, da so njihove aktivnosti bolj usmerjene k samostojnemu reševanju problemov ter medsebojni pomoči. Med drugim sem obiskala tudi predstavo, namenjeno 13-letnikom, z naslovom ‘Why would you?’. Učence so želeli podučiti o smiselnosti in možnostih odhoda na študij. Imejmo v mislih, da je njihovo šolanje na univerzi poleg uspešnosti pogojeno tudi z astronomskimi vpisninami, za katere študentje vzamejo kredit, ki ga nato odplačujejo še vrsto let.
Razen očitne razlike med slovenskimi in angleškimi učenci, ki morajo imeti oblečene šolske uniforme, so si otroci precej podobni – radovedni, razigrani in živahni. Na neprimerno vedenje jih učitelji še vedno opozarjajo, imajo pa prekrške jasno opredeljene na plakatih z napisom ‘red card offences’, katerim v primeru kršitev sledi pripor. V primeru motenja pouka je učenec ob drugem opozorilu izločen iz razreda za naslednjih 24 ur. Drugačen je tudi odnos učencev do učiteljev, le-ta je veliko bolj grajen na spoštovanju. Učitelje naslavljajo z gospodična in gospa oz. gospod, njihova avtoriteta pa se kaže tudi v tem, da starši šolskemu sistemu zaupajo in vanj ne posegajo.
Moje bivanje v Angliji je bila nepozabna izkušnja. Ne samo da sem pridobila nekaj novih idej za popestritev pouka ter bom s tem lahko omogočila svojim učencem kakovostnejše poučevanje, ampak sem kot učiteljica angleščine tudi izpopolnila in nadgradila svoje znanje angleškega jezika.
Barbara Tomše, prof.
Srednjo šolo ali ‘secondary school’, kot ji pravijo Angleži, obiskujejo učenci, stari od 11 do 17 let. Najprej sem bila dva dni prisotna pri urah angleščine, torej pri urah njihovega maternega jezika. Za razliko od naših ur slovenščine, kjer je dokaj velik poudarek na poučevanju slovnice, so oni usmerjeni pretežno v književnost in umetnostna besedila. Tu so se na primer učenci 7. razreda prvič srečali s staroangleško epsko pesnitvijo Beowulf. Slovnica, pravijo učitelji, naj bi bila do takrat že naučena in usvojena v nižjih razredih. Pouk učencev višjih razredov je temeljil na obravnavi Shakespearovih pesmi ter drugih pomembnih književnih del s poudarkom na interpretaciji le-teh, razvijanju kritičnega mišljenja ter na poglobljenem pisanju esejev. Naslednjih nekaj ur sem preživela s hospitiranjem pri španščini in francoščini. Pouk tujih jezikov se ni bistveno razlikoval od tistega, ki ga izvajamo mi. Imajo pa to razliko, da vsako uro začnejo z napovedjo cilja, ki ga želijo doseči. Še vedno je veliko poudarka tako na razvijanju slušnih in govornih spretnosti kot pisnem sporočanju. Zadnji dan sem opazovala pouk ostalih predmetov, kjer sem spoznala, da so njihove aktivnosti bolj usmerjene k samostojnemu reševanju problemov ter medsebojni pomoči. Med drugim sem obiskala tudi predstavo, namenjeno 13-letnikom, z naslovom ‘Why would you?’. Učence so želeli podučiti o smiselnosti in možnostih odhoda na študij. Imejmo v mislih, da je njihovo šolanje na univerzi poleg uspešnosti pogojeno tudi z astronomskimi vpisninami, za katere študentje vzamejo kredit, ki ga nato odplačujejo še vrsto let.
Razen očitne razlike med slovenskimi in angleškimi učenci, ki morajo imeti oblečene šolske uniforme, so si otroci precej podobni – radovedni, razigrani in živahni. Na neprimerno vedenje jih učitelji še vedno opozarjajo, imajo pa prekrške jasno opredeljene na plakatih z napisom ‘red card offences’, katerim v primeru kršitev sledi pripor. V primeru motenja pouka je učenec ob drugem opozorilu izločen iz razreda za naslednjih 24 ur. Drugačen je tudi odnos učencev do učiteljev, le-ta je veliko bolj grajen na spoštovanju. Učitelje naslavljajo z gospodična in gospa oz. gospod, njihova avtoriteta pa se kaže tudi v tem, da starši šolskemu sistemu zaupajo in vanj ne posegajo.
Moje bivanje v Angliji je bila nepozabna izkušnja. Ne samo da sem pridobila nekaj novih idej za popestritev pouka ter bom s tem lahko omogočila svojim učencem kakovostnejše poučevanje, ampak sem kot učiteljica angleščine tudi izpopolnila in nadgradila svoje znanje angleškega jezika.
Barbara Tomše, prof.
