Zelo rada raziskujem in odkrivam nove stvari. V zadnjem času me navdušuje raziskovanje novih IKT in raba teh pri pouku. Kar je dobro, ker mi nikoli ni dolgčas in ljudje radi poslušajo o novostih. Včasih sem zato tudi naporna, ker silim poslušalce v razmišljanje o spremembah. Nekaj od teh lastnosti je bilo vseeno dovolj pozitivnih, da sem si konec avgusta zaslužila enotedensko izobraževanje na Portugalskem preko programa Erasmus+.
Izobraževanje je bilo v originalu naslovljeno ICT and Free Web Tools in Education. Pod vodstvom izkušenega strokovnjaka Rui Baltazarja in strokovnjakov, ki jih je vključil v delavnice, smo spoznavali nove dimenzije izobraževanja, ki jih omogoča sodobna tehnologija. Gotovo so bile najbolj spektakularne delavnice, ki so predstavljale uporabo poudarjene resničnosti (angl. augmented reality) v izobraževanju. Predstavljate si, da kamero telefona usmeriš na risbico, ki oživi, postane tridimenzionalna, skoči predte, se s teboj pogovarja in se nate odziva. Če gre za dinozavra, je simpatično, če pa gre za ves sončni sistem z zvezdami in planeti, pa doživiš vesolje skoraj tako kot pravi astronavt.
Spoznali smo delo s tistimi Google aplikacijami, ki omogočajo medpredmetno povezovanje in projektno učenje. Tema te delavnice je odlično ponazorila princip šole, ki jo vodi napreden portugalski ravnatelj, ki pravi, da učitelji na njegovi šoli ne poučujejo. Namesto tega učenci različnih starostnih skupin med seboj sodelujejo in raziskujejo v sklopu posameznega projekta in tako postanejo nadpovprečno uspešni na številnih področjih.
Ker sem učiteljica tujega jezika, mi je bilo fascinantno spoznati principe digitalnega razmišljanja in programerskih tehnik, ki jih razgledan učitelj lahko pri kateremkoli predmetu prenese na učence. Pri tem uporaba tehnologije niti ni nepogrešljiva.
Z novimi znanji in pogledi sem okužila (pa tudi utrudila) številne sodelavce, ki bodo vsaj delček novosti vpletli v svoje delo.
Vprašala sem se, če je bilo pri vsej tej tehnologiji izobraževanje resnično potrebno izvesti v živo v tujini ali bi bilo morda enako učinkovito, če bi se dobili prek videokonference. Izobraževanje na daljavo je priročno in učinkovito. Vendar se na daljavo udeleženci tečaja, velika skupina učiteljev iz petih različnih evropskih držav, nikakor ne bi pristno povezali. Zaradi skupnega druženja na tečaju smo izmenjali številne delovne izkušnje, pristope, nazore in primere dobrih praks. Tudi po koncu tečaja ohranjamo stike, strokovno skupaj rastemo in to prenašamo v svoje delovno okolje.
Hvala požrtvovalnima sodelavcema, Katji in Igorju, ki se ukvarjata z zapleteno organizacijo Erasmus+ izobraževanj in tako skrbita, da gre OŠ Stična v korak z Evropo.
Blanka Karanjac, učiteljica angleščine na OŠ Stična
Nedavni komentarji